V Mariboru se bo 10. avgusta odprla razstava večpredstavnostnega umetnika Mihe Vipotnika z naslovom Zum Drucke Schön, ki v prostem prevodu lahko pomeni tudi Lepo, da te kap. Pločnik Koroške ceste 18, kjer stoji Kulturni Inkubator (Hiperfasada), se bo transformiral v navzven obrnjeno sobo knjižnega salona in mimoidoče oziroma udeležence prometa nagovarjal s kombinacijo tankih sobnih in težkih salonsko-gledaliških zaves. Vertikalno razvrščene odprtine bodo služile kot kukala iz katerih varljivo zre in k sebi vabi digitalna reprodukcija prve dame salonov Madam D'Epinayeva slikarja Jean-Etienne Liotarda.

Si upate odgrniti zaveso in pokukati v pisano notranjost Zum Drucke Schön?

___________________________________________________ 

(sekvenca iz serije Salonosti obijajo parter, Redarji opazujejo)

Trdogoj, zbiralec drobtin, črk in risov (razmišlja)

"Bi lahko izigral pravila in skorumpiral čas?"

Nenadoma, z osupljivo hitrostjo in golo roko zgrabi reakreativca, ki leno reže nebeško modrino, ga zaluča, in z njim zadane natanko tisti okus, ki je povprečno Pamelo povzdignil v bestseller stoletja.

"Ja, ja ... to, to moraš narediti!" se je zaslišal glas iz ozadja.

"Ponovi to še enkrat, ponovi!" se je oglasil spet tretji.

___________________________________________________

O AVTORJU

Miha Vipotnik je eden od pionirjev slovenske (oziroma nekdanje jugoslovanske) videoumetnosti. Leta 1976 je diplomiral iz slikarstva, leta 1979 pa je končal podimplomski študij videa in televizije na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani. Njegovo diplomsko delo (kompleksna televizijska instalacija Videogram 4) je umeščeno v anale slovenske sodobne likovne umetnosti kot začetek sodobnega videa pri nas. Leta 1983 v sodelovanju z RTV Ljubljana in korporacijo Sony organizira mednarodni videofestival International Video Biennial Video CD (1983, 1985, 1987). Festival ključno vpliva na razvoj videa in televizijskega jezika v našem prostoru. Leta 1986 s sodelavci ustanovi prvo samostojno oglaševalsko agencijo v Sloveniji (Magenta). Leto kasneje se kot Fullbrightov štipendist odpravi v ZDA, kjer leta 1991 konča MFA na oddelku za Film and Live Action na CalArts v Los Angelesu. Med leti 1989 in 1994 odpre svojo videoprodukcijo XYZX in sodeluje s Continental Cabel Television, Jewish Television Network in dela za vse pomembne filmske studie (MGM, Paramount, Columbia, Warner Bros.) in TV korporacije v ZDA in po svetu; NBC, CBS, BBC, Granada TV, Chanal 4m RAI 1,2, TVF, Canal Plus, ZDF, Tele Mundo, Nipon 1 in druge. V času nemirov v Los Angelesu leta 1992 snema za CNN in Keystone Communications, leta 1994 prevzame sanacijo znamenitega LBMA Video Annex Long Beach, za katerega producira številne instalacije in umetniške videoprojekte (Hilja Keading, Lisa Schmitz, Coco Fusco, Arnaldo Antunes, Sanja Iveković, itd).Leta 1996 spet začne režirati v Sloveniji za TV Slovenija in številne oglaševalske agencije (Aanima, Arkadena, Formitas, Imelda 2000, Studio 3S, Montes, Studio Marketing itd.), za katere režira več kot 30 filmskih in video oglasov. Med letoma 2001 in 2002 je scenarist in režiser eksperimentalnega in polemičnega TV filma/opere Moč usode in serije glasbenih videov Lucijana Marije Škerjanca na poezijo Franceta Prešerna. Od leta 2002 vodi kreativne videodelavnice v Mongoliji, Kirgiziji, Libanonu in Ljubljani ter čas posveča številnim interdisciplinarnim projektom in videoinstalacijam različnih medijev.

Spletne povezave do nekaterih Vipotnikovih projektov:

http://vi.potnik.siol.com/

http://videogram4-senzatelevisione.com/http://www.metroljub.com/http://tvslo.si/predvajaj/l-m-skerjanc-gazele-tv-vizualizacija/ava2.59743615/

http://www.artmargins.com/content/review/chemaly.html

http://www.videodokument.org/vipotnik/vipotnik.htm

http://www.videorats.org/slo/accompaning_video_txt3.htm