Dnevi (znanstvene) fantastike

DNEVI (ZNANSTVENE) FANTASTIKE V KULTURNEM INKUBATORJU

4. do 8. avgust 2008, vsak dan od 19.30

Glavni organizator:

Mladinski kulturni center Maribor

Izvajalec:

Društvo ljubiteljev znanstvene fantastike in fantazije Prizma

Lokacija:

Kulturni Inkubator, Koroška 18, Maribor

Trajanje:

4. do 8. avgust 2008, vsak dan od 19.30 naprej

Kontakti:

Kulturni Inkubator: kulturni.inkubator[@]mkc.si telefon: 02 / 250 03 22 (med 11. in 14.)

Tanja Cvitko: t.t.cvitko[@]prizma.si

Dnevi (znanstvene) fantastike v Kulturnem Inkubatorju se pod okriljem Društva ljubiteljev znanstvene fantastike in fantazije Prizma letos odvijajo drugič. Društvo Prizma želi s prireditvijo približati svoje delovanje širši javnosti. V okviru festivala bodo predstavljene različne tematike, ki jih društvo s svojim delovanjem pokriva, med njimi slovenska in svetovna žanrska književnost, mitologija, popularna kultura, idr. Tokrat bodo predstavljeni slovenski avtor Andrej Ivanuša, prevod romana Jaz sem legenda Richarda Mathesona ter zombiji v popularni kulturi, slovenska in japonska mitologija ter mitologije predkolumbijskih ljustev Amerike in druge zanimive teme, kot je npr. predstavitev kultnega režiserja Petra Jacksona. Dnevi znanstvene fantastike so namenjeni popularizaciji znanstvene fantastike in sorodnih žanrov, predstavitvi društva ter popestritvi poletnih počitniških dni.

Nastanek mladega literarnega žanra, ki mu pravimo znanstvena fantastika (ZF), posega v 19. stoletje. Predstavlja domišljijski odgovor na družbene spremembe, ki jih že od renesanse spodbuja nepričakovan razvoj tehnike in tehnologije. ZF je kot umetniška zvrst abstraktna, kajti ne posnema realnosti in v nas spodbuja podoživljanje izkušenj, ki jih v stvarnosti ni možno izkusiti. V tem tipu pripovedne proze avtor svojo naracijo in akterje opira na temeljih odkritij znanosti in tehnike, vendar pa situacije predstavlja na tak način, kot se v resničnosti (še) ne morejo zgoditi. Tako odkriva mogoče in / ali fantastične posledice prihodnjega tehnološkega razvoja v skladu s smernicami, ki nam jih odkriva današnja znanost. Ukvarja se s problemi, ki nam jih prinaša tehnološki napredek ter predstavlja konflikte, ki nastajajo iz interakcije med znanostjo (tehniko, tehnologijo) in družbo (človekom, posameznikom). Obenem pa današnja ali prihodnja znanost avtorjeve poglede največkrat smatra za "izvedljive". Največ zanimanja za ZF se pojavlja pri raziskovalcih zabavne, množične in popularne književnosti.

Prvi in najstarejši vir ZF književnosti je mitologija. Različna ZF dela lahko opazujemo kot preoblikovanja konkretnih legend, pravljic, bajk in pripovedk. Drago Bajt v svojih esejih o znanstveni fantastiki (D. Bajt: Ljudje, zvezde, svetovi, vesolja; Mladinska knjiga, Ljubljana 1982) poda naslednje primere:

- stvarjenje sveta = stvarjenje nove zvezde ali gradnja vesoljske postaje

- nebeški Raj = utopične dežele

- apokaliptične zgodbe (božja sodba, vesoljni potop) = popolno uničenje sveta (jedrske vojne, trčenje planetov in podobno)

- vitez = vesoljec ali astronavt v skafandru

- viteško iskanje svetega grala = polet v vesolje

- najdenje srednjeveškega kamna modrosti = nesmrtnost prihodnje človeške rase

Svet v fantasy (fantazijskem) žanru in žanru grozljivk je največkrat zelo različen od našega, "realnega" sveta. Za te razlike avtorji v svojih delih praviloma ne ponujajo (psevdo)znanstvenih razlag, kot je značilno za ZF žanr. Znanost in tehnologijo v fantasyju in grozljivkah nadomesti magičnost in nadnaravnost. Vsem trem žanrom je značilna fantastičnost, odmik od realnosti v druge svetove, zato ni presenetljivo, da se velikokrat mešajo. Ravno zato je natančno definiranje vsakega izmed njih izredno težavno.

Ponedeljek, 4. avgust 2008

19.30

Predstavitev delovanja društva Prizma in njegove knjižnice

Društvo ljubiteljev znanstvene fantastike in fantazije Prizma je društvo, ki na Slovenskem deluje od novembra 2005. Njegov namen je druženje članov in pristašev društva ter izmenjava mnenj o (znanstveni) fantastiki, fantaziji in sorodnih temah v vseh izraznih oblikah. Tako v društvu delujejo in se spoznavajo ljubitelji literature, filmofili, amaterski striparji in risarji ter igralci namiznih in računalniških iger.

Prizmine aktivnosti vključujejo organizacijo tematskih večerov, posvečenih znanstveni fantastiki in sorodnim žanrom ter četrtletno objavljanje glasila / revije Neskončnost, kjer svoje mesto najdejo članki, recenzije in zgodbe slovenskih kot tudi hrvaških avtorjev. Dosedaj je društvo objavilo 11 številk revije. V sklopu predstavitve delovanja društva bosta natančneje predstavljeni zadnji dve številki Neskončnosti.

Prizma je prav tako sodelovala na tujih in domačih prireditvah / festivalih / konvencijah, povezanih z znanstveno fantastiko in sorodnim, npr. hrvaške konvencije SferaKon, Istrakon, RiKon, Festival fantastične književnosti (Pazin, Hrvaška), slovenska konvencija Konfuzija itd.

Z donacijami, sponzorstvom ter med odpisano literaturo v slovenskih knjižnicah je Društvo Prizma pridobilo več kot sto naslovov žanrskih knjig, revij in glasil sorodnih društev. Tovrstna manjša knjižnica bo svoj prostor dobila v Kulturnem Inkubatorju na Koroški 18 v Mariboru, kjer bo brezplačno na voljo kot čitalnica (vsem obiskovalcem) in izposojevalnica (članom Društva Prizma).

Torek, 5. avgust 2008

19.30

Slovenska mitologija, Vilindar in še kaj

Andrej Ivanuša

»Stvarjenje

Ničesar ni bilo, ko bog Svetovid, Sonce in Morje. Sonce je pripekalo. Bog se je ugrel in se potopil, da se v Morju skoplje. Ko se je spet vzdignil, mu je ostalo za nohtom zrno peska. Zrno je izpadlo ter ostalo na površini, kajti na začetku je vse tam ostalo, kamor je padlo. To zrno je naša Zemlja, morsko dno je njena domovina.

Po stvarjenju je Bog opazil, da Zemlja potrebuje oporo, ko je obležala na površini Morja. Poslal je ribo Faroniko, ki si je Zemljo oprtala na hrbet. Ko se riba v Morju premakne, se Zemlja strese in to je potres. Ko se bo riba potopila, bo povzročila konec sveta.« (prevzeto s spletne strani Andreja Ivanuše, http://www.andros.si/vilindar/slomitologija.html )

Andrej Ivanuša je po poklicu gradbeni inženir, samostojni podjetnik, ki se vsestransko posveča različnim drugim področjem: literaturi, filateliji, kulinariki, oblikovanju digitalnih reklam, programiranju internetnih strani...

Njegov pisateljski opus obsega:

Čar filatelije (1994) - prvi slovenski filatelistični priročnik

Kaj moram vedeti o osebnem računalniku (1995)

Čudovita potovanja Zajca Rona (Založniški atelje Blodnjak, 2002) - štiri napete pustolovske knjige iz Čudežne dežele za otroke

Rheia (Založniški atelje Blodnjak, 2007) - znanstveno-fantastični roman, kriminalka in ljubezenska zgodba iz alternativnega vesolja

Vilindar (Založniški atelje Blodnjak, 2008) - pripovedka v verzih, pesnitev iz davnih dni

V načrtu ima še nekaj ZF in fantazijskih romanov ter zbirk kratkih zgodb in črtic, ki jih je možno prebrati tudi na njegovi spletni strani: http://www.andros.si/zgodbe.html

Predavanje Andreja Ivanuše v Kulturnem Inkubatorju bo večinoma posvečeno slovenski mitologiji. Po drugi strani bo predstavljena tudi njegova »pripovedka v verzih, pesnitev iz dvanih dni« Vilindar, ki svojo vsebino v veliki meri črpa ravno iz slovenske mitologije. Predstavitev bo popestrila razstava nekaj likovnih del ilustratorja pesnitve, Denisa Polanca, ki je po izobrazbi gradbenik, po poklicu pa štukater in rezbar.

Vilindarjeva spletna stran: http://www.andros.si/vilindar/index.htm

Sreda, 6. avgust 2008

19.30

Večer zombijev

V Večeru zombijev se bodo obiskovalci spoznavali z živimi mrtveci, ki skozi popularno kulturo vztrajno jemljejo svoj davek. V začetnem predavanju študentke medicine, Špele Šalamon, bodo zombiji predstavljeni z medicinskega stališča. Koliko so sploh »možni« zombiji in kaj se v človeškem telesu dogaja tik po smrti?

Sledila bo krajša predstavitev pisatelja Richarda Mathesona, ki jo bo pripravil Peter Dobaj. Ameriški pisec je najbolj znan po svojem klasičnem delu I am Legend. Čeprav manj znan kot pisatelj so mnoga njegovih del bila prirejena za velika platna in male ekrane (I am Legend v treh izvedbah, What Dreams May Come, Duel), sam je svojo literarno kariero še dopolnjeval z izvirnimi scenariji (The Twilight Zone, Trilogy of Terror). Je eden od pisateljev, ki so s svojim delom močno vplivali na današnjo žanrsko literaturo, pa vendar ostaja skorajda neznan.

Vrhunec večera bo predstavitev slovenskega prevoda kultnega romana Richarda Mathesona I Am Legend (Jaz sem legenda). Roman je v prevodu Teje Bivic, ki bo gostja Večera zombijev, pred kratkim izšel pri mariborski Založbi KMŠ. Teja Bivic je uveljavljena prevajalka (in seveda ljubiteljica) filmov, nanizank in romanov.

Jaz sem legenda je občutno vplival na razvoj vampirskega, oziroma zombi (pod)žanra v književnosti ter populariziral temo apokalipse, oziroma konca sveta (človeštva) zaradi epidemije. Roman je doživel tri uradne filmske priredbe (ter nekaj neuradnih), zadnja od teh je istoimenski film z Willom Smithom v glavni vlogi.

Robert Neville je zadnji živeči človek na svetu… a ni sam.

Vsi ostali moški, ženske in otroci so vampirji in vsi si želijo Nevillove krvi.

Podnevi je lovec, ki zalezuje speče kreature po opustelih ruševinah civilizacije. Ponoči zabarikadiran v stanovanju moli za jutro.

Kako dolgo lahko človek preživi v svetu vampirjev?

Obiskovalci Večera zombijev so po predstavitvah vabljeni v Klub mariborskih študentov, kjer se bo Večer zombijev nadaljeval v obliki zabave zaprtega tipa.

Četrtek, 7. avgust 2008

19.30

Pregled japonske folklore

Aleksander Mermal

Japonska je ne le otok, ampak otok poln visokih gora in globokih gozdov, otok, kjer so mostove na rekah in kolo začeli uporabljati šele proti koncu srednjega veka. Težko prehodna dežela? Res je, in kot takšna plodovito ozemlje za obilico lokalnih folklornih posebnosti z različicami praktično v vsaki dolini. Po zaslugi proto-folkloristov iz 18. in 19. stoletja se je veliko lokalnih folklornih zverin in zverinic ohranilo v pisani in risani obliki, in po zaslugi animatorjev iz 20. stoletja ostajajo te folklorne beštije vsesplošno prisotne še danes. Prestopili bomo mejo med realnim svetom in svetom, ki mu vladajo prefrigane lisice, šaljivi jazbeci in njihovi ostali folklorni kolegi.

Aleksander Mermal je prevajalec iz japonščine (npr. Haruki Murakami: Kafka na obali, Mladinska knjiga, Ljubljana 2007).

Mitologija Aztekov, Inkov in Majev

Tanja Cvitko

Podan bo splošen pregled najpomembnejših božanstev iz mitologije ter verovanja najbolj znanih in prepoznavnih ljudstev iz Srednje in Južne Amerike, podkrepljen z raznovrstnim slikovnim gradivom.

Mitologija ljudstva Hopi

Peter Dobaj

Staroselsko indijansko ljudstvo Hopi, ki živi na jugozahodu ZDA danes šteje le 7000 posameznikov. Njihova mitologija je izredno dobro ohranjena ter predvsem zanimiva. Prenaša se skozi ustno izročilo in vsebuje zgodbe od nastanka vesolja do konca sveta.

Vran – The Crow

Ines Čepin

Popolnoma neklasična podoba zombija, od mrtvih vstalega Erica Dravena, ki ga v Naš svet vrne vran, da bi maščeval smrt svoje ljubeljene, je bolj kot klasični horror romantična zgodba o večni ljubezni in tragičnemu junaku, katerega čutenje je rdeča nit dogajanja. Zakaj mu pomaga ravno vran ni naključje, saj se je ptica simbolično pojavljala v mitologiji, predvsem kot znanilka smrti, že stoletja pred našim štetjem.

Petek, 8. avgust 2008

19.30

Peter Jackson: od kralja gravža do Gospodarja prstanov

Matej Frece

V zaključnem večeru Dnevov (znanstvene) fantastike boste izvedeli, kako je širši javnosti neznan režiser iz Nove Zelandije, ki v svojem opusu ni imel finančno uspešnih ali znanih filmov, v roke dobil enega najdražjih filmskih projektov vseh časov - in preživel. Njegova življenjska pot je v marsičem bolj zanimiva od njegovih filmov, zato se bo predavanje osredotočilo na njegovo zgodbo od rojstva do okornih začetkov z ročno kamero vse do trenutka, ko je postal nesporni kralj žanra »gravžljivk«.

Organizator si pridržuje pravico do sprememb programa.

Festival Dnevi (znanstvene) fantastike omogočajo:

Mladinski kulturni center Maribor

Kulturni Inkubator

Društvo ljubiteljev znanstvene fantastike in fantazije Prizma

Založba KMŠ

Mestna občina Maribor

Urad za mladino