RAZSTAVA DIARAM

Ko je pred milijoni let opica shodila in vrgla kamen v drugo, ji je s tem na nek način napovedala vojno. Bolj se je razvijala, bolj pohlepna je postala. Z razvojem skozi tisočletja vojn je bila želja po vsem kar ni bilo dosegljivo je moralo biti zavzeto s silo. Dan za dnem so se po svetu vrstile invazije, vstaje, posredovanja, ki so bili začetki bitk, ki so se spremenile v enodnevno do stoletno vojno. Vse to je kreiralo zgodovino, ki je vedno temeljila na nasilju. Zgodovina združuje vse sledi preteklosti, dogodke v določenem prostoru in času, a vojna je bila in vse to spremenila ne glede, da imajo vsa obdobja časovno omejitev.

Diarame so fiksen, dokaj realističen prikaz trenutka nekega dogodka v različnih merilih (moje so v merilu 1 : 72 in 1 : 35). Modeli in figure so narejene s filigransko popolnostjo, ker proizvajalci dajo na tradicijo in to še vsakodnevno izpopolnjujejo. V začetku so se kalupi delali ročno, v današnji dobi računalnikov se delajo lasersko. Pri sestavljanju in barvanju je potrebno barve uskladiti z barvami pravih modelov in uniform. Pokrajine so izdelane 80% iz naravnih materialov. Na diagramih so zgodovinske teme.

2. svetovna vojna

Nemška, ameriška in ruska vojska na različnih bojiščih

Vietnamska vojna, ki je ogromno vplivala na potek dogodkov v svetu. Odvijala se je daleč od vseh, razen vpletenih. A vsi so bili vpleteni v to, ne glede, da so skrivali svojo udeležbo v njej. Vsak takratni blok jo je videl po svoje. Sodelovali so vsi, bojevniki, entuziasti, ki so slepo verjeli, da se borijo za pravo stvar. Bili so pozabljeni že ko so bili rekruti, prostovoljci. V prvih ali zadnjih vrstah odlikovanj ali dezerterji. Zadnja vojna, necenzurirano posneta in prav tako prikazana v svetovnih medijih Vietnam. Rivalstvo med politično usmeritvijo ne glede na barvo kože. In ko vodje pošljejo svoje ljudi v tujo državo, niti ne pomislijo, da se bo mogoče vrnil in preživljal travme in grozote, ki jih je tam doživel. Življenje ni vredno nič, zato zastonj dobiš poziv, da si vpoklican ali pa ti vojna propaganda napolni možgane, da si tam potreben kot osvoboditelj. Osvoboditelj česa?

Osvobajaš nedolžne ljudi njihovih imetij in življenj. Ko bi le bil sredi tega čas za smeh, sproščenost, zabavo! Ga ni, ni časa niti za spomine na družino, ljubezen ali kar koli. Če boš mislil na to, boš nepazljiv in dobil kroglo. Vsa čustva ti nadomesti oborožitev, s katero se pogovarjaš in jo neguješ, saj ti je edina uteha v misli, če ne boš ti njega, bo on tebe. Prve tedne, če te ne ubijejo, si posran in ko ubiješ prvega, dobiš moč, prepotentnost, trmoglavost, adrenalin te požene do neba, katerega še krepiš z alkoholom in drogo. Naenkrat ugotoviš, da ti je ta krvavi cirkus všeč. Vzljubiš ga, spomine na vse, kar ljubiš, daš na stranski tir in postaneš stroj, totalna mašina za ubijanje brez čustev. Ko pritisneš na sprožilec, ti je vseeno, ali je otrok, ženska, starec ali resnični »sovražnik«, katerega 50% itak ne vidiš. Sploh ne misliš, da se vojna en dan konča, da se boš en dan vrnil, razen če nisi pogrešan, ranjen ali ubit. Zadnje si od vsega najbolj želiš, kam? Kam? Kako se vrnit? Roke so krvave, zavest zamegljena od opoja, podzavest polna trupel. Iz vojne v družbo, katere več ne poznaš. Nimaš časa, prijaznosti, vsi so tvoji sovražniki, največji si pa samemu sebi. Spomin na smrti, katere si videl, najbolj pa si jo želiš samemu sebi. Si Vietnam, ki ga filmi poveličujejo, družba pa zaničuje, odlikovan heroj ali plačan nosilec s strani države, ki zaradi travm svoj ubijalski pohod nadaljuje v civilizaciji. Cenjen državljan ali zloglasna oseba, ki mu psihiatri in pilule ne pridejo do živega, zato ker za zavest nima tipke za izbris. Bitka dobljena, vojna izgubljena, ostane le vojna z življenjem. Vse samo zaradi poveljnikov, ki varno iz naslonjačev vlečejo poteze. Tebi pa je usojena pocinkana ali cenena krsta. Od vseh grozot ti je ostala vest, katere nočeš izraziti, ker te je strah, da ti ne bo nobeden verjel, kar si videl in doživel. Ne greš na protivojne demonstracije, ker veš, da tja hodijo samo pozerji. Gledaš lastne posnetke od tam z očmi brez sijaja, brezčutnimi možgani. Predvsem pa te je strah, ker veš, da se bo to vse ponovilo nekje na drugem koncu sveta. V tebi pa nemoč, da se tega ne da preprečit. Vse se lahko prestavi, razen smrti, a Vietnam ni preprečil, da se do danes ne bi ponavljal isti scenarij, drugi igralci, dokler bo človeštvo bilo vojne. Ljudje postanejo živali, živali pa niso v vojni med seboj.

                                                                                              Janez Grejan